Vse informacije o izvajanju Evropske kohezijske politike 2014-2020 v Republiki Sloveniji najdete na spletni strani www.eu-skladi.si.

V torek, dan pred tako pričakovanimi počitnicami, nas je po malici pošteno streslo. Ali je mogoče to potres? Brez obotavljanja smo stekli iz vrtca in se skupaj s šolarji postavili na varno mesto. V šolskih prostorih je predirljivo tulil alarm. Učenci in učiteljice so že poklicali intervencijsko številko 112. Povedo, da so gasilci in reševalci na poti. Takrat pa pri preštevanju udeležencev ugotovimo, da manjka cel tretji razred. Mogoče so ostali nekje pod ruševinami. Da bi le hitro prišli gasilci. Sreča se nariše na naših obrazih, ko zaslišimo tuljenje siren in zagledamo prihod intervencijskih služb… Gasilci, gorski reševalci in v reševalnem vozilu ekipa nujne medicinske pomoči. Huraaaaa in že so v akciji. Uigrani, kot le kaj! Čelade na glavah, nosila v rokah, reševalna oprema… Kaj kmalu so ponesrečenci na varnem. Ploskamo, se smejimo in veselimo. Še posebej zato, ker je bila to le vaja. Mogoče vam je pa ob tem branju malček hitreje pognalo kri po žilah. Nam jo je zagotovo. Otroci so z navdušenjem opazovali dogajanje. In kot da bi vedeli, da smo v dobrih, najboljših rokah, se nihče ni pretirano ustrašil.

Ob koncu vaje, so nam tako gasilci, kot tudi gorski reševalci in reševalci nujne medicinske pomoči razkazali vozila, opremo, preizkusili smo njihove čelade, karabine, povijali smo namišljene rane. Sedeli smo tudi v gasilskem tovornjaku. Dogodivščini ni bilo videti konca. Pa vendar nas je nekaj pregnalo – dež in malo še lakota. Vtise smo si podelili v vrtcu. In povemo vam, ni jih bilo malo. Še enkrat se zahvaljujemo vsem interventnim enotam, zaradi katerih vemo, da nam lahko vedno pomagajo. Hvala!

Vzgojiteljice Nada, Maja, Sabina in Mateja

10

1111111111